Cerkev sv. Antona

3 km, 5 min vožnje, 10 min hoje
GPS/ 46°23’04.1″N 15°17’19.9″E
Stik/ 041 762 789 (*)
Čas ogleda/ 45 min (z vodnikom), 30 min (brez vodnika)

V bližini kraja Vitanje, na rahli vzpetini ob cesti proti Breznu, stoji cerkev sv. Antona. V stenah prezbiterija sta še ohranjeni dve gotski okni. Na zunanjem delu baročnih kapel je prav tako še vidna arhitekturna poslikava. Zvonik in zahodna stran cerkve sta neogotska, iz česar lahko sklepamo, da je bila večkrat prezidana in dozidana. Trenutno je zaščitena z varstvenim režimom II. stopnje. Od maja do julija 2011 je bila streha na novo prekrita s skrilavcem, obnovljena je bila dotrajana fasada. V letu 2012 je bila izvedena elektrifikacija notranjščine. V prezbiterij in obe kapeli so namestili obnovljene odslužene historične lestence. Za cerkveni zvonik pa so nov zvon ulili v nemškem mestu Passau. Bogoslužje, vedno dobro obiskano, se tukaj izvaja petkrat letno.

Čeprav je glavni oltar posvečen sv. Jerneju, se cerkev imenuje po sv. Antonu, zaščitniku živali, ki ga najdemo na stranskem oltarju. Ljudje se mu priporočajo za zdravje živine in domačih živali.

V cerkvi je razstavljen plašč ameriške letalske bombe iz 2. sv. vojne, na katerega so zvonili skoraj 60 let.

Uniq.si

Bivanje:orbita (arhiv)

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče Vitanja

V sodelovanju s Centrom Jurija A. Gagarina za usposabljanje kozmonavtov in Kozmonavtskim muzejem iz Zvezdnega mesta so na ogled posamezni vsakdanji predmeti, brez katerih življenje na vesoljski postaji enostavno ne bi bilo možno. Predmeti zajemajo tako historične kot sodobne artefakte, ki se danes uporabljajo na Mednarodni vesoljski postaji.

Razstava je bila na ogled do 1. januarja 2015.

1551532_814246571934481_311598862_n1545107_814246245267847_1776880792_n

Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče Vitanja
Stik/ 05 993 45 17, info@ksevt.eu, www.ksevt.eu

Razstava v izhodišču tematizira sto risb, ki jih je Herman Potočnik (vzdevek: Noordung), evropski pionir vesoljskih poletov in prvi vesoljski arhitekt, prostoročno narisal za svojo knjigo iz leta 1928.

Potočnik, življenje in delo
Herman Potočnik se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju. Svoje otroštvo je preživel v Mariboru, se šolal v Fischauu, Hranicah in Mödlingu ter se v času prve svetovne vojne boril na različnih frontah. Po vojni je bil zaradi težke bolezni invalidsko upokojen, a se je kljub temu odločil za nadaljnje šolanje na Dunaju, kjer je diplomiral kot inženir – strokovnjak za raketne tehnologije. Od diplome do svoje smrti se je skoraj izključno posvetil raziskavam v vesoljski znanosti in tehnologiji. Umrl je 27. avgusta 1929 na Dunaju.

Zgodnje raketne tehnologije
Skozi razstavo se boste seznanili z razvojem raketnih tehnologij in njihovih začetnikov: od prvih načrtov in izračunov do prvih poletov iz Zemljine atmosfere.

Razvoj vesoljskih postaj
Potočnikova arhitektura vesoljske postaje je kot temeljno delo vplivalo na mišljenje o vesoljskih postajah še desetletja po izidu njegove knjige. Na razstavi boste spoznali, kako je njegovo bivalno kolo vplivalo na razvoj vesoljskih postaj vse do današnjih dni. Potočnik je tudi prvi natančno izračunal orbito, na kateri danes najdemo informacijske satelite, in vizionarsko prepoznal njeno pomembnost za človeka.

Zbirka Zakladi modernosti
Zakladi modernosti so zbirka temeljnih del zgodovine vesoljskih poletov, kamor uvrščamo tudi knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor, Potočnikovo osrednje delo iz leta 1928. Da govorimo o zakladnici, gre pripisati predvsem dejstvu, da so v njej zaobjeta dela vpisana v kulturno dediščino človeštva. O modernosti govorimo zato, ker so vesoljski programi najbolj kompleksen tehnološko-kulturni dosežek naše civilizacije.

Cerkev sv. Marjete

7 km, 12 min vožnje
Stik/ Cerkvico vam odprejo lastniki najbližje kmetije.

Cerkev sv. Marjete v Spodnjem Doliču je bila prvič omenjena v drugi polovici 16. stoletja. Kot zanimiv primer gotske tradicije je bila sezidana iz starega materiala in pokrita s skrilavcem. Na zahodni strehi lahko vidite njen baročni portal. Znotraj je cerkev majhna, večino prostora zasedejo klopi in oltarji. Veliki in dva stranska oltarja so dobro ohranjen primer zlatih oltarjev iz 17. stoletja. Bogoslužje je tu le dvakrat letno, a se takrat v cerkvi zbere precejšnje število ljudi.

V zvoniku so še trije prvi zvonovi, najpomembnejši je mali bronasti zvon iz 15. stoletja. Sv. Marjeta je pomemben spomenik in zato obravnavana z varstvenim režimom I. stopnje.

Če se peljete iz Vitanja proti Spodnjemu Doliču, pri gostilni „Na klancu“ zavijete levo, nato v prvem križišču desno, tu boste zagledali kmetijo (po domače Lošpergar) in tik ob robu gozda cerkvico sv. Marjete.

Na starih nemških zemljevidih najdemo njeno drugo ime: „Sv. Marjeta na jezeru“. Po pripovedovanju starejših naj bi tu nekoč zares bilo jezero. To je le še ena od zgodb, ki se povezujejo z današnjim grbom Občine Vitanje, v katerem najdete tri školjke.

Uniq.siUniq.si

Holcerija

središče kraja
Stik/ Turistično društvo Vitanje, 03 5775 121

Največja tradicionalna prireditev v Vitanju poteka že vrsto let, in sicer drugo nedeljo v avgustu pod okriljem Turističnega društva Vitanje in Kulturno turističnega društva Sveti Vid s Hudinje.
Jedro prireditve je predstavitev starih običajev v tem delu južnega Pohorja s prikazom holcarskih veščin. Na dan prireditve je zmeraj poskrbljeno za raznovrsten zabavni program. V sklopu prireditve se podeljujejo tudi priznanja posameznikom za najlepše urejeno okolje.

Na Holceriji Vitanjčani vsako leto prikažejo različna poglavja iz bogate zgodovine kraja, predvsem iz časa največjega razcveta Vitanja v 18. in 19. stoletju.

Eko kmetija Brodej in etnološki muzej

4,5 km, 10 min vožnje
GPS/ 46°23’56.0″N 15°15’35.0″E
Stik/ 031 263 673
Čas ogleda/ 1 ura – 1,5 ure (odvisno od dodatne ponudbe, pogostitve)

Odpiralni čas: po dogovoru.

Ekološka kmetija Brodej ter njen etnološki muzej, ki je nastal izpod delovnih rok skrbnega gospodarja, sta zagotovo vredna ogleda. Pri njih si lahko potešite lakoto z njihovimi ekološko pridelanimi živili, predvsem različnimi, doma pečenimi vrstami kruha, žejo pa prepodite z domačim jabolčnikom. Otroci si lahko ogledajo domače živali ali pa se preprosto podijo po velikem posestvu kmetije Brodej.

Uniq.siUniq.siUniq.siUniq.si

Orbitalne emisije

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče kraja
Stik/ 059 934 517, info@ksevt.eu, nina@ksevt.eu
Spletna stran/ www.ksevt.eu

V okviru programa KSEVT ponujamo šolske pakete aktivnosti, ki jih lahko osnovne ali srednje šole izberejo za izvedbo svojih naravoslovnih ali kulturnih dni. Raznovrstni moduli vsebin se navezujejo na vzajemno soočanje znanosti, humanistike in umetnosti v realnem vesolju ter na delo in vplive slovenskega pionirja vesoljskih poletov, Hermana Potočnika Noordunga.

Metode dela temeljijo na neformalnem učenju, s katerim dosežemo večplastno zanimanje mladih, saj jim vsebine podamo na izviren način in so tudi vseskozi aktivni udeleženci delavnic.

Učenci si vedno ogledajo trenutno postavitev razstav in se nato navežejo na izbrani paket aktivnosti. Posebnost šolskih paketov je, da pri delu z učenci vseskozi spodbujamo celostno mišljenje in izkustveno učenje, kar nam naš center s svojo vsebino in arhitekturo tudi omogoča.

2013-02-28-KSEVT-00262013-03-07-KSEVT-0013Uniq.si2013-02-28-KSEVT-0014

Beškovnikova kašča

7 km, 10 min vožnje
GPS/ 46°24’11.9″N 15°19’15.3″E
Stik/ 041 851 451 (Roman Kotnik), 031 629 194 (*)
Čas ogleda/ 45 min – 2 uri (odvisno od sestave ponudbe – možnost vodenega ogleda, malice, igrane predstavitve z živo glasbo)

Na južnem pobočju Pohorja, v zaselku Hudinja, se nahaja kulturno-etnološki spomenik Beškovnikova kašča. Kmetija s kaščo leži pod cerkvijo sv. Vida. Kašča je dvonadstropna stavba, zgrajena 1814. leta. Kletni del je zgrajen iz kamna, pritlični pa v celoti iz lesa. Kot poseben tip „vrhkletne“ kašče še vedno ohranja svojo prvotno podobo. Kašča je bila namenjena shranjevanju mesa in žita, za kar jo delno uporabljajo tudi danes. Prvotno namembnost danes dopolnjuje stiskalnica za sadje. Zaradi dobre ohranjenosti so potrebna le tekoča vzdrževalna dela, za kaščo pa je odrejen varstveni režim I. stopnje. Skupaj z lesenim poslopjem poleg same kašče je to res poseben spomenik, vreden ogleda.

Zaradi izrednega zanimanja med tujimi gosti je pred nekaj leti avstrijski državljan hotel kupiti kaščo, jo s helikopterjem prepeljati v svoj kraj, jo tam obnoviti in pokazati turistom.

Domačini se seveda zavedajo pomembnosti te spomeniško zaščitene stavbe in so poskrbeli, da jo še vedno najdete na njeni izvorni lokaciji.

Cerkev Matere Božje na Hriberci

središče kraja
GPS/ 46°22’54.9″N 15°17’49.7″E
Stik/ (03) 5775 057 (Božo Zlodej)
Čas ogleda/ 45 min (z vodnikom), 30 min (brez vodnika)

Cerkev Matere Božje, ki se zaradi deljenega bogoslužja imenuje tudi “letna cerkev” (v njej so maše od velike noči do 1. novembra), je bila postavljena na tedaj še nepozidanem griču nad trgom, Hriberci, ki obvladuje vso kotlino in se še danes kaže kot krona nad širokim vencem trških in vaških hiš ob vznožju vzpetine. Pozidana je bila v letih 1747-1754 v baročnem slogu. Freske, pa tudi ostala barvna prepojenost sten in obokov še poudarijo baročni videz prostora.

Glavni oltar je velik in lep primer baroka iz leta 1770. Pripisan je Janezu Juriju Mersiju. Orgle so bile cerkvi dodane v letih 1803-1870.

Danes obe cerkvi, cerkev Matere Božje na Hriberci in cerkev sv. Petra in Pavla, enakovredno tvorita župnijo. Za obe cerkvi je odrejen varstveni režim I. stopnje. V letu 2016, ob 250. obletnici posvetitve, so bila na hriberški cerkvi opravljena obsežna obnovitvena dela.

Uniq.siUniq.si