Eko kmetija Javornik – Magu

9 km, 17 min vožnje
GPS/ 46°23’05.4″N 15°14’35.4″E
Stik/ (03) 577 51 21

Odpiralni čas: po dogovoru.

Kmetija Magu je pridobila ekološki certifikat leta 2001, nahaja se na nadmorski višini 1024 m. Tukaj lahko dobite domače poljščine vseh vrst, dobrote iz gozda, doma vzrejeno govedino in svinjino ter še marsikaj – predvsem pa so na kmetiji ponosni na svojo ugodno lego ter bližino razglednih točk Basališče, Ostrica ter Jozlova peč na Paškem Kozjaku.

Ime kmetije Magu izvira, po pripovedovanju gospodarja, iz časov, ko je eden od prednikov stalno govoril, da »bom magu to naredit«. In tako je narečna oblika glagola mogel – »magu« – postala prepoznavno ime te hribovske domačije.

Eko kmetija Beštjan – Petaci

8,5 km, 15 min vožnje
GPS/46°22’58.6″N 15°15’08.2″E
Stik/ (03) 577 52 10, 051 612 456, www.oaza-pj.si

Odpiralni čas: po dogovoru.

Ekološka kmetija od leta 1994 deluje na Javorju, na približno 1000 metrih nadmorske višine. Tam si lahko ogledate najrazličnejše živali, od konjev, oslov, sibirskih haskijev (huskyjev), do plazilcev, kot so kuščarji in kače. Proizvajajo svoje lastno gnojilo, primerno za domačo vrtno, kompostno in drugo uporabo. Nudijo tudi ekološko pridelana žita: pšenico, rž, ječmen ter proso za krmo živali na ekoloških kmetijah. Na njihovi postojanki na Rogli, v neposredni bližini Koče na Pesku, se lahko lotite ježe konj ali ponijev ter v zimskem času vprežete sani z vlečnimi psi.

članek iz revije Delo in dom – Kompostiranje z deževniki, hitra predelava organske snovi

Eko kmetija Kričaj

8,5 km, 15 min vožnje
GPS/ 46°24’57.2″N 15°15’30.6″E
Stik/ (03) 577 53 90, 031 270 495, eko-kricaj@siol.net

Odpiralni čas: po dogovoru.

Na Kričajevi kmetiji se boste znašli pred raznovrstnimi sezonskimi dobrotami (med drugim kakovostno domače meso “Pohorje beef”), med drugim omogočajo tudi taborjenje in premorejo urejen prostor za piknike. Njihova posebnost je jagnjetina, pečena v krušni peči.

Eko kmetija Iršič – Meglič

4,5 km, 6 min vožnje
GPS/46°22’44.5″N 15°19’33.3″E
Stik/ 041 620 716, viva.sana@siol.net

Odpiralni čas: po dogovoru.

Na ekološki kmetiji Meglič vam na ogled postavljajo preužitkarsko hišo, v programu imajo skupinske degustacije različnih dobrot, svežih in iz domače shrambe. Uvrščajo se med višinske kmetije, s čudovitim razgledom na vitanjsko in zreško Pohorje. Med drugim imajo v posesti nasad visokodebelnih starih sort jablan, hrušk in sliv. Pridelujejo še piro, ajdo, pšenico, koruzo, druge poljščine in zelišča ter lastno polnovredno moko. Prav tako pa se na kmetiji ukvarjajo z živinorejo, pretežno ovce z jagnjeti in krave dojilje. Družina Iršič že vrsto let z ljubeznijo neguje zeliščarsko tradicijo v bližnji Žički kartuziji, kjer najdete njihovo prodajalno, prirejajo pa tudi učne delavnice za šolarje.

članek iz Dnevnika – Od vseh zelišč mu je najljubša tavžentroža

Dantejev pekel

10 min hoje
GPS/ 46°22’43.5″N 15°17’28.5″E
Stik/ Več informacij dobite v KSEVT ali na info točki Vila Svitanje.
Čas ogleda/ 20 min

Južno od Krajnikovega gradu se s petmetrskim slapom v Hudinjo izliva potok Žimpret. Slapu se med domačini pravi Dantejev pekel.

Dolina Rakovec

12,5 km, 23 min vožnje, 8,6 km, 2 uri 15 min hoje
Stik/ Več informacij dobite v KSEVT ali na info točki Vila Svitanje.

Vasica Rakovec je včasih predstavljala gospodarsko in izobraževalno središče južnega pohorskega podeželja. Leži v majhni globeli med Ovčarjevim vrhom (1219 m) in planoto Rakovec (1216 m) na nadmorski višini preko 1000 m, le kratko razdaljo od smučarskega centra Rogla.

V Rakovcu nikoli niso imeli svoje cerkve ali pokopališča, tudi takrat ne, ko je vas štela preko 200 ljudi. Imeli pa so svojo osnovno šolo, postavljali so se z gosposko hišo, imenovano „Hernhaus“. Tam je zgrajen tudi prvi večstanovanjski objekt v Sloveniji, ki leži nad 1000 m nadmorske višine – t.i. “Haus.” Kljub temu, da so se prebivalci Rakovca v glavnem ukvarjali s predelavo lesa in „glažutarstvom“ (steklarstvom, veliko izdelkov je bilo namenjenih prav za cesarski dvor na Dunaju), pa je grof Thurn v drugi polovici 19. stoletja pričel uporabljati naravne danosti za svoj oddih. V ta namen je uredil čudovite sprehajalne poti, posipane z belim peskom ter obdane s pušpanom in rožami.

Po drugi svetovni vojni je zemljišče prešlo v družbeno last in je služilo le predelavi lesa. Počasi se je povpraševanje po lesu začelo zmanjševati. Ljudje so se zaradi boljših življenjskih razmer in lažjega zaslužka v industrijskih obratih začeli seliti v dolino. Še v šestdesetih letih je bilo v Rakovcu življenje; vse do leta 1979 je delovala osnovna šola.

Rakovec obdajajo vzorno negovani gozdovi, odlikuje pa ga izjemno ugoden položaj in klima, ki jo prepoznavajo in doživljajo tudi naključni obiskovalci in pohodniki. Po srečanju s to dolino vedo povedati o izjemnem občutku umirjenosti, posebni energiji, povezanosti z naravo in s samim seboj.