Planetarij v KSEVT (arhiv)

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče Vitanja
Stik/ 05 993 45 17, 040 300 052, info@ksevt.eu, www.ksevt.eu

Prvi digitalni planetarij v Sloveniji bo dva vikenda gostoval v KSEVT. Predavanja s projekcijami trajajo 30-40 minut ter so primerna za otroke (nad 4 leta) in odrasle.

Urnik projekcij:

20. 2. 2016 / ob 13., 15. in 17. uri
21. 2. 2016 / ob 9., 11., 13. in 15. uri
27. 2. 2016 / ob 9., 11., 13., 15. in 17. uri
28. 2. 2016 / ob 9., 11., 13. in 15. uri

S tem bodo združeni vodeni ogledi razstavnega programa KSEVT, in sicer po rednem urniku: ob 10., 12., 14. in 16. uri – razen 20. 2., ko bo zaradi izrednega dogodka odpadlo vodenje ob 10. uri. O cenah in ostalih informacijah se pozanimajte v KSEVT.

Objektivi

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče Vitanja
Stik/ 05 993 45 17, 040 300 052, info@ksevt.eu, www.ksevt.eu

Razstavo sestavljajo originalne filmske in fotografske kamere, ki so jih kozmonavti v zadnjih petdesetih letih uporabljali v vesolju. Nastala je s sodelovanjem KSEVT in GCTC – Centra za raziskave in usposabljanje kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestu v Rusiji.

Na razstavi je na ogled okno Vzor z vesoljske ladje Vostok-2, skozi katero je kozmonavt German Titov leta 1961 prvič posnel površje Zemlje na filmski trak. Razstavljena bosta fotografski aparat Zenit 3-M in filmska kamera Konvas, s katerima so nastali ti zgodovinski posnetki. Razstava, ki poteka v okviru Ksevtovega tematskega fokusa Vesoljski vid, ponuja enkraten vpogled v fiziko in zgodovinski razvoj fotografije in filma v vesolju; oba sta pomemben del človekove vesoljske izkušnje. Opozarja tudi na to, da se fotografsko in filmsko opazovanje Zemlje iz vesolja pravzaprav prične že na Zemlji: z izborom opreme, opisom nalog in usposabljanjem kozmonavtov.

Razstava je na ogled od 19. februarja 2016 do 28. februarja 2017.

 

Predmet gravitacije (arhiv)

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče Vitanja
Stik/ 05 993 45 17, 040 300 052, info@ksevt.eu, www.ksevt.eu

Predmet gravitacije (La Gravedad de los Asuntos) govori predvsem o temeljnih načelih človeškega. Vsi na Zemlji smo povezani s silo, ki leži onkraj vsakršnega razumevanja, ne pa tudi onkraj naših življenj.

Če se ozremo na pretekli dve leti ter nekaj sekund v breztežnosti – prav od tod izvira serija umetniških del, ki so bila proizvedena v Centru za usposabljanje kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestu v Rusiji. Na krovu ikoničnega Iljušina 76 MDK se je – devet umetnikov in znanstvenik – prepustilo breztežnosti.

Samo nekaj sekund je bilo dovolj za občutje večnosti, za prelom paradigme, za osvoboditev molekule, za iluzijo, za izkušnjo gibanja, ki se ne sklicuje na nič drugega, za ustvarjanje poezije iz padajočih teles, za to, da iz neuporabnega nastane uporabno – da bi lahko poiskati tisti nemogoči objem.

Razstava je bila na ogled od 1. septembra 2015 do 31. januarja 2016.

Bivanje:orbita (arhiv)

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče Vitanja

V sodelovanju s Centrom Jurija A. Gagarina za usposabljanje kozmonavtov in Kozmonavtskim muzejem iz Zvezdnega mesta so na ogled posamezni vsakdanji predmeti, brez katerih življenje na vesoljski postaji enostavno ne bi bilo možno. Predmeti zajemajo tako historične kot sodobne artefakte, ki se danes uporabljajo na Mednarodni vesoljski postaji.

Razstava je bila na ogled do 1. januarja 2015.

1551532_814246571934481_311598862_n1545107_814246245267847_1776880792_n

Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče Vitanja
Stik/ 05 993 45 17, info@ksevt.eu, www.ksevt.eu

Razstava v izhodišču tematizira sto risb, ki jih je Herman Potočnik (vzdevek: Noordung), evropski pionir vesoljskih poletov in prvi vesoljski arhitekt, prostoročno narisal za svojo knjigo iz leta 1928.

Potočnik, življenje in delo
Herman Potočnik se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju. Svoje otroštvo je preživel v Mariboru, se šolal v Fischauu, Hranicah in Mödlingu ter se v času prve svetovne vojne boril na različnih frontah. Po vojni je bil zaradi težke bolezni invalidsko upokojen, a se je kljub temu odločil za nadaljnje šolanje na Dunaju, kjer je diplomiral kot inženir – strokovnjak za raketne tehnologije. Od diplome do svoje smrti se je skoraj izključno posvetil raziskavam v vesoljski znanosti in tehnologiji. Umrl je 27. avgusta 1929 na Dunaju.

Zgodnje raketne tehnologije
Skozi razstavo se boste seznanili z razvojem raketnih tehnologij in njihovih začetnikov: od prvih načrtov in izračunov do prvih poletov iz Zemljine atmosfere.

Razvoj vesoljskih postaj
Potočnikova arhitektura vesoljske postaje je kot temeljno delo vplivalo na mišljenje o vesoljskih postajah še desetletja po izidu njegove knjige. Na razstavi boste spoznali, kako je njegovo bivalno kolo vplivalo na razvoj vesoljskih postaj vse do današnjih dni. Potočnik je tudi prvi natančno izračunal orbito, na kateri danes najdemo informacijske satelite, in vizionarsko prepoznal njeno pomembnost za človeka.

Zbirka Zakladi modernosti
Zakladi modernosti so zbirka temeljnih del zgodovine vesoljskih poletov, kamor uvrščamo tudi knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor, Potočnikovo osrednje delo iz leta 1928. Da govorimo o zakladnici, gre pripisati predvsem dejstvu, da so v njej zaobjeta dela vpisana v kulturno dediščino človeštva. O modernosti govorimo zato, ker so vesoljski programi najbolj kompleksen tehnološko-kulturni dosežek naše civilizacije.

Orbitalne emisije

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče kraja
Stik/ 059 934 517, info@ksevt.eu, nina@ksevt.eu
Spletna stran/ www.ksevt.eu

V okviru programa KSEVT ponujamo šolske pakete aktivnosti, ki jih lahko osnovne ali srednje šole izberejo za izvedbo svojih naravoslovnih ali kulturnih dni. Raznovrstni moduli vsebin se navezujejo na vzajemno soočanje znanosti, humanistike in umetnosti v realnem vesolju ter na delo in vplive slovenskega pionirja vesoljskih poletov, Hermana Potočnika Noordunga.

Metode dela temeljijo na neformalnem učenju, s katerim dosežemo večplastno zanimanje mladih, saj jim vsebine podamo na izviren način in so tudi vseskozi aktivni udeleženci delavnic.

Učenci si vedno ogledajo trenutno postavitev razstav in se nato navežejo na izbrani paket aktivnosti. Posebnost šolskih paketov je, da pri delu z učenci vseskozi spodbujamo celostno mišljenje in izkustveno učenje, kar nam naš center s svojo vsebino in arhitekturo tudi omogoča.

2013-02-28-KSEVT-00262013-03-07-KSEVT-0013Uniq.si2013-02-28-KSEVT-0014

Voyager/ dr. Mavretič

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij – središče kraja
Stik/ 059 934 517, info@ksevt.eu
Spletna stran/ www.ksevt.eu

Poleg predstavitve dela dr. Antona Mavretiča in vesoljske sonde Voyager, pri razvoju katere je sodeloval, prvič na svetu javno predstavljamo originalni nadomestni instrument PLS, ki že več kot 36 let iz globine osončja pošilja podatke o solarni plazmi in je skupaj s sondo Voyager 1 nedavno, kot prvi objekt, ki ga je izdelal človek, zapustil mejo našega sončnega sistema.

Originalni PLS instrument je bil na ogled do 31. avgusta 2014. Preostali del razstave je na ogled do 31. 12. 2016.

VOYvoy2

KSEVT

središče kraja
GPS/ 46°22’58.8″N 15°17’43.5″E
Stik/ 059 934 517, 040 300 052, info@ksevt.eu, www.ksevt.eu
Čas ogleda/ 45 min – 1,5 ure (odvisno od zanimanja in aktualnega razstavnega programa)

Odpiralni čas: ponedeljek-četrtek – po dogovoru; petek-sobota 10-16.30h; nedelja 10-11h.

Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (krajše KSEVT) je prva institucija svoje vrste na svetu.

Z razstavnim, konferenčnim in izobraževalnim programom ter kompozitnimi raziskavami povezuje znanstvenike in umetnike v projektih kulturalizacije vesolja, da bi si človeštvo znalo bolje odgovoriti na vprašanja svojega prihodnjega raziskovanja vesolja skozi skupne oči umetnosti, humanistike in naravoslovja.

Obenem je KSEVT izredno zanimiv kot arhitekturna znamenitost, zasnovana po navdihu t.i. bivalnega kolesa, ki ga je zasnoval Herman Potočnik Noordung. Vitanjski rojak je s tem kolesom leta 1928 izdelal načrte za prvo vesoljsko arhitekturo v zgodovini.

KSEVT je nenazadnje tudi dnevna soba Vitanja, prostor družabnih dogodkov in uradnih prireditev ter Vitanjskega abonmaja.

 

 

 

Spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga (arhiv)

Septembra 2006 je občina Vitanje slavnostno odprla središče spomina na velikana vesoljske tehnologije Hermana Potočnika Noordunga. V obliki videodokumentov so bila v njem predstavljena pričanja številnih vesoljskih strokovnjakov, ki so se na različne načine srečevali s Potočnikovim delom. Tatjana N. Želnina, ruska zgodovinarka, opiše Potočnika kot prvega arhitekta za vesolje. Roger Launius umesti Potočnika med svetovne pionirje vesoljskih poletov in ovrednoti njegov vpliv na naslednje generacije. Arthur C. Clarke in Frederick Ordway opišeta povezavo s filmom Odiseja 2001. Kozmonavt Jurij Baturin iz lastne izkušnje bivanja v vesolju opiše točnost Potočnikovega dela.

Junija 2015 je bilo Spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju uničeno in ni več dostopno za obiskovalce.